Za razumevanje pojava smo pripravili preprost triparametričen model uvihanega mehurčka z dvema vezema, konstantno površino membrane in konstantnim volumnon. Z minimizacijo celotne energije mehurčka pri izbrani vrednosti polja po preostali spremenljivki določimo ravnovesno obliko mehurčka, ki je odvisna od jakosti polja. Energijo primerjamo z energijo, ki jo ima iztegnjena oblika pri istih parametrih. Rezultate računa primerjamo z izmerjenimi vrednostmi in komentiramo.
Drugo poglavlje pripravi potrebne teorijske pojme. Obdelane so prožnostne lastnosti membrane. Poseben poudarek je namenjen potegnjenemu rotacijskemu elipsoidu, ki ga potrebujemo kasneje. Končno zložimo vse potrebno v model mehurčka z uvihkom. V tretjem poglavju opišemo eksperimentalno postavitev, od priprave preparata prek samega eksperimenta do uporabljenih računskih metod pri analizi rezultatov. V četrto poglavju predstavimo rezultate meritev in jih primerjamo z modelom. Nazadnje v petem poglavju komentiramo njihovo ujemanje.
Obnovljeno: 16.oktober 1995 (P.Peterlin)