Uporaba pomnilnika prevodov pri prevajanju uporabniških vmesnikov v prostih programih

Primož Peterlin¹, Andraž Tori², Marko Samastur², Roman Maurer³, Aleš Košir³

¹Inštitut za biofiziko, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija
primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si

²Univerza v Ljubljani,
andraz.tori1@guest.arnes.si, markos@elite.org

³Hermes SoftLab
Litijska 51, SI-1000 Ljubljana, Slovenija
{roman.maurer, ales.kosir}@hermes.si

Povzetek

Prosto programje, kakršno je sistem Linux z namizjema KDE ali GNOME in programi iz projekta GNU, prevajajo skupine prostovoljcev. Navadno vsak prostovoljec prevaja posamične, logično povezane dele večje celote. Ker imajo prostovoljci različno jezikovno, a dobro programersko znanje, hkrati pa je tehnični jezik prostega programja neuveljavljen in neenoten, je pri teh projektih pomoč v obliki programov za zagotavljanje usklajenosti prevodov še pomembnejša kot pri krajevnih prilagoditvah komercialnih programov, kjer navadno delujejo manjše, povezane, strokovno izenačene skupine znotraj podjetij. Skupina za slovenjenje Linuxa si pomaga z lastnim izdelkom, programom Smart. Program, namenjen namigom pri prevajanju novih fraz ter usklajevanju obstoječih prevodov, iz dvojezičnega angleško-slovenskega poravnanega korpusa obstoječih prevodov sestavi podatkovno zbirko, ki jo podpira strežnik SQL, in jo uporabi kot pomnilnik prevodov.

1. Uvod

Proti koncu osemdesetih let, predvsem pa v devetdesetih letih, so postala tržišča izven angleškega govornega območja za industrijo programske opreme dovolj pomembna, da so večje programerske hiše začele razmišljati o krajevnem prilagajanju (lokalizaciji) programja. Sredi devetdesetih let so se temu trendu pridružili tudi pisci prostega programja. Pri projektu GNU, ki je bil od sredine osemdesetih let dalje eden glavnih zagovornikov zamisli o prostem programju (Stallman, 1985), je prvo pobudo za prilagajanje dal poleti 1994 Patrick D'Cruze (D'Cruze, 1994). Od nekaj predlaganih prototipnih izvedb krajevnega prilagajanja se je kot najobetavnejši pokazal sistem GNU Gettext (Drepper, 1996).

Prevajanje komunikacije programov z uporabnikom je iz več razlogov primerno za uporabo računalniško podprtega prevajanja (Computer Assisted Translation, CAT). Po eni strani nas v to sili potreba: terminologija v večjem programskem sklopu, kot je na primer namizje, mora biti usklajena, saj uporabnikov ne zanima, kdo, kdaj in kako je prevajal posamezne sestavine namizja. Posebej pri ohlapno povezanih skupinah prostovoljcev, ki navadno prevajajo prosto programje, je zato programska podpora usklajenosti še kako dobrodošla.

Po drugi strani pa so tovrstna besedila tudi iz tehničnih razlogov posebej primerna za računalniško podprto prevajanje. Zaradi tehnične izvedbe - kot zgled obdelamo sistem GNU Gettext, velja pa splošneje - prevodi že sami po sebi predstavljajo dvojezični korpus, večinoma poravnan na ravni povedi (Erjavec, 1999). Ker gre za besedila tehnične narave z omejenim enoznačnim besediščem, mnogimi ponavljajočimi se termini in besednimi zvezami, pa je velikost, pri kateri takšen korpus že postane uporaben, bistveno manjša kot pa pri splošnonamenskih jezikovnih korpusih (Webb, 2000).

Ustaljeno poimenovanje za takšen dvojezični poravnani korpus je pomnilnik prevodov (angl. Translation Memory, TM) (Vintar, 1999a, Vintar, 1999b). Po definiciji skupine EAGLES je to ``večjezični besedilni arhiv, ki vsebuje (segmentirana, poravnana, razčlenjena in klasificirana) večjezična besedila ter dovoljuje shranjevanje besedil in iskanje po njih glede na različne pogoje'' (EAGLES, 1996).

Zamisel o računalniški podpori prevajanju uporabniškega vmesnika programov ni nova ne med prostim programjem ne sicer. Projekt prosto dostopnega namizja KDE vključuje razvoj programa Kbabel (Kiefer, 2000a), ki se v mnogočem zgleduje po nekaj starejšem Ktranslatorju (Rizzi, 1999), ter večjezični spletni glosar Kdedict (Kiefer, 2000b). Pri projektu namizja GNOME pa za računalniško podporo prevajanju razvijajo orodja Gtranslator (Fatih, 2000), Muli (Reichl, 2000) in Gnopo (Persenius, 2000). Ne smemo pozabiti tudi na starosto med orodji za računalniško podprto prevajanje, to je na urejevalniški način po za urejevalnik Emacs. Način je standardni del paketa GNU Gettext.

Podobne, vendar komercialne rešitve obstajajo tudi v drugih okoljih; omenimo naj le Atril Déjà Vu (http://www.atril.com/), Trados Workbench (http://www.trados.com/) in IBM Translation Manager (http://www-4.ibm.com/software/ad/translat/tm/), celovitejši in natančnejši pregled pa je na voljo v (Vintar, 1999a).

2. Program Smart

V prispevku predstavljamo pri nas razvit program Smart (Tori, 2000) za pomoč pri prevajanju in preverjanje skladnosti prevodov. Iz poravnanih parov fraz izvirnika in prevoda Smart sestavi relacijsko zbirko podatkov. Trenutno fond fraz obsega blizu 30.000 poravnanih fraz v angleščini in slovenščini (tabela 1). Slednje izvirajo večinoma iz namizij KDE in GNOME ter programov GNU, ki jih poganjamo v ukazni vrstici.

Ko je zbirka sestavljena, lahko zbrane prevode uporabimo pri prevajanju novih. Program Smart (Tori, 2000) prečeše datoteko z neprevedenimi frazami in ob vsaki neprevedeni frazi poskusi poiskati ustreznico v zbirki. Algoritem ujemanja pametno razlikuje med velikimi in malimi črkami, upošteva prazne prostore in druge posebne znake, ki se uporabljajo kot bližnjice v okoljih.

Predstavljena rešitev ponuja v primerjavi s prej naštetimi boljšo podporo za slovenščino, je pa tudi od vseh naštetih najbolj neodvisna od strojnega in programskega okolja. Od splošnonamenskih programov predstavlja boljšo podporo za prevajanje sporočil v prostih programih, njena prednost pa je tudi ta, da obvlada tako posebnosti programov namizja KDE kot tudi programov namizja GNOME.

3. Uporabljena orodja

Predlagana rešitev uporablja vrsto orodij, prosto dosegljivih v internetu. To so GNU Gettext, knjižnica in nabor namenskih programov za krajevno prilagoditev; predmetni relacijski podatkovni strežnik PostgreSQL, programski jezik Perl ter Perl DBI, vmesnik med Perlom in podatkovno zbirko.

3.1 GNU Gettext

GNU Gettext (Drepper in sod., 1998) je bil prvi uporabni prosti sistem za krajevno prilagajanje, zato ga danes uporablja velika večina proste programske opreme, njegova uporaba pa se zaradi dobrih lastnosti sistema vse bolj širi tudi na komercialna orodja in komercialne programske pakete.

Programsko opremo za njegovo uporabo napišemo tako, da jo internacionaliziramo, kar pomeni, da posplošimo vse njene kulturne, geografske in jezikovne lastnosti do te mere, da programi sami ne vsebujejo teh krajevnih podatkov. Namesto tega operacijski sistem po nastavitvi uporabnika poskrbi za čimvečjo lokalizacijo teh metod na uporabnikovo geografsko in kulturno območje. Sporočila, s katerimi se sporazumevamo s programom, pa so izvedena s sistemom GNU Gettext.

Sistem GNU Gettext pričakuje prevode sporočil v jezik uporabnikov tako, da program uporabi posebne datoteke PO (Portable Object), ki obsegajo pare fraz v izvirniku in prevodu, denimo:

msgid "error while reading %s"
msgstr "napaka pri branju %s"

Pri tem zapis msgid označuje izvirno, msgstr pa prevedeno frazo. Oznaka %s pomeni, da program na tisto mesto vrine niz znakov, ki jih dobi funkcija za izpis kot svoj argument. V danem zgledu je to ime datoteke. Oznake v frazah so enake, kot jih določa standard POSIX za formatna določila funkcije printf(3) v programskem jeziku C.

Izkušnje kažejo (tabela 1), da fraze večinoma niso daljše od ene vrstice - povprečje na našem vzorcu je približno 1,25 vrstice na frazo - seveda pa datoteke PO dopuščajo tudi fraze, ki se raztezajo prek več vrstic. V tem primeru je niz pri msgid prazen, besedilo izvirnika pa sledi v vrsticah do oznake msgstr, kot kaže zgled:

msgid ""
"kfontmanager Version 0.2\n"
"Copyright 1997\n"
"Bernd Johannes Wuebben\n"
"wuebben@math.cornell.edu\n"
msgstr ""
"kfontmanager, različica 0.2\n"
"Avtorske pravice 1997\n"
"Bernd Johannes Wuebben\n"
"wuebben@math.cornell.edu\n"

Oznake \n v besedilu določajo, kje naj se vrstice s sporočili pri izpisu v programu zaključijo. Oblika datotek PO ob frazah dopušča še komentarje, bodisi komentarje prevajalca ali avtorja programa, bodisi strojno generirane.

Zaradi togosti osnovne različice sistema GNU Gettext, ki ni dovoljevala zamenjave vrstnega reda argumentov pri izpisu sporočila, je bil sistem dopolnjen. Druga izdaja namizja KDE uporablja razširjeno obliko datotek PO, kjer določimo zaporedno številko argumenta, ne pa njegove vrste. Oznaka %1 tako pomeni prvi argument v izvirniku, %2 drugega in tako dalje. Ta razširitev omogoča, da se vrstna reda argumentov v izvirniku in prevodu razlikujeta, kot prikazuje zgled:

msgid ""
"File %1 cannot be opened by tool %2."
msgstr ""
"Orodje %2 ne more odpreti "
"datoteke %1."

Druga razširitev, ki so jo v obliko datotek PO vnesli pri KDE, pa je pojasnilo sporočila. Niz "_:" na začetku izvirne fraze pomeni pojasnilo, ki se pri prevodu preskoči. Služi za boljše razumevanje in razločevanje konteksta, v katerem je sporočilo. S to razširitvijo je premagana ena glavnih pomanjkljivosti sistema GNU Gettext.

msgid ""
"_: forward call\n"
"&Forward"
msgstr "&Posreduj"

Pomen znaka & bomo opisali v razdelku o bližnjicah.

Sistem GNU Gettext sestavlja programska knjižnica libintl ter nabor namenskih programov: gettext, s katerim lahko izpisujemo prevode sporočil iz kataloga sporočil; msgcmp, s katerim primerjamo dve datoteki PO; msgcomm, s katerimi poiščemo fraze, skupne dvema datotekama PO; msgfmt, s katerim prevedemo datoteko PO v strojno berljivo obliko MO (Message Object); msgmerge, s katerim združimo dve datoteki PO; msgunfmt, s katerim sporočila pretvorimo iz prevedene oblike MO v človeku berljivo obliko PO, in xgettext, s katerim samodejno izluščimo iz izvorne kode programa vsa sporočila.

Kako deluje mehanizem Gettext? Ob prevajanju prevajalnik predmetno kodo programa poveže s knjižnico libintl in v program shrani podatke o tem, kje naj išče kataloge prevedenih sporočil. Ti so shranjeni v prevedeni obliki MO v podimenikih sistemskega imenika /usr/share/locale/. Ob izvajanju poskusi program glede na nastavitev spremenljivk okolja LC_MESSAGES, LC_ALL ali LANG poiskati katalog sporočil za želeni jezik. Vsebino teh spremenljivk nastavlja uporabnik ali skrbnik sistema. Če je šlo iskanje in nalaganje datotek s sporočili brez napak, program nadomesti angleška sporočila s krajevno prilagojenimi. Če iskanega kataloga sporočil ni ali če je nepopoln, pa kot zasilna različica vselej ostaja izvirno angleško sporočilo.

3.2 PostgreSQL

Program Smart zaradi hitrega dostopa do zapisov te hrani v relacijski zbirki PostgreSGL. Predmetni relacijski podatkovni strežnik PostgreSQL ima dolgo zgodovino. Njegove korenine segajo do relacijske podatkovne zbirke Ingres (Stonebraker in sod., 1996), ki so jo razvijali na kalifornijski univerzi v Berkeleyju konec sedemdesetih in v prvi polovici osemdesetih let. Razvoj Ingresa je do tržnega izdelka nadaljevalo podjetje Relational Technologies/Ingres Corporation, ki je pozneje postalo del velikana Computer Associates.

Skupina pod vodstvom Michaela Stonebrakerja na isti univerzi pa je nadaljevala razvoj predmetno-relacijskega podatkovnega strežnika Postgres (Stonebraker in Rowe, 1986, Stonebraker in sod., 1990). Tega je v tržni izdelek razvilo podjetje Illustra, ki je pozneje postalo del podjetja Informix. Dva podiplomska študenta profesorja Stonebrakerja, Jolly Chen in Andrew Yu, sta med letoma 1994 in 1996 nadomestila jezik PostQuel, ki ga je uporabljal Postgres, s standardnim sestavljenim jezikom za poizvedbe (Structured Query Language, SQL). Tega so začeli v začetku sedemdesetih let razvijati pri IBM (Codd, 1970). Tako dopolnjeni Postgres sta poimenovala Postgres95 (Yu in Chen, 1995). Chen in Yu sta zapustilay Berkeley, vendar pa je Chen nadaljeval z razvojem in poleti 1996 je vzdrževanje in razvoj projekta prenesel na skupino prostovoljcev z interneta. Da bi poudarili podporo za jezik SQL, so ime pozneje spremenili v PostgreSQL (Lockhart, 2000).

Danes ožje jedro razvijalcev in vzdrževalcev podatkovnega strežnika PostgreSQL predstavlja ob šestčlanskem svetu še sedemnajstčlanska ekipa programerjev s treh celin. Spletna stran projekta je http://www.postgresql.org/. V času pisanja tega prispevka je zadnja izdaja nosila številko 7.0.2.

3.3 Perl

Programski jezik perl (Practical Extraction and Report Language, priročni jezik za izvlečke in poročila) in tolmač zanj je napisal Larry Wall leta 1989 (Wall in sod., 2000). Po avtorjevih besedah je poskusil v njem združiti najboljše lastnosti lupinskih skriptov, programskega jezika C ter orodij Sed in Awk.

Perl se še posebej odlikuje po razširjenem naboru regularnih izrazov (Friedl, 1998), zato je izjemno močno orodje pri delu z besedili.

V času tega prispevka zadnja izdaja Perla nosi številko 5.6. Informacije o Perlu najdemo v spletu na naslovu http://www.perl.org/.

3.4 Perl DBI

Prvo različico vmesnika med perlom in podatkovnimi strežniki (Descartes in Bunce, 2000) je leta 1994 napisal Tim Bunce. Perl DBI (Database Interface) definira skupino postopkov, spremenljivk in dogovorov, ki skupaj sestavljajo enoten programerski vmesnik do različnih podatkovnih strežnikov. Bunce je začel s podporo za Oracle; danes pa so na voljo gonilniki (Database Driver, DBD) za številne podatkovne strežnike, med drugimi Adabas, DB2, Empress, Illustra, Informix, Ingres, InterBase, mSQL, MySQL, ODBC (Microsoft SQL Server), Oracle, PostgreSQL, Sybase in XBase.

Slika 1: Shema povezave med Perlom in zbirko podatkov.

Slika 1 shematično prikazuje odnos sestavnih delov, ki sestavljajo sistem. Perl je splošno namenski programski jezik, katerega posebna odlika so močni ukazi za delo z nizi znakov. Perl:DBI je splošni vmesnik do zbirk podatkov, ki mora biti podprt še z gonilnikom za izbrano podatkovno zbirko (v našem primeru DBD:Pg). Ta ukaze prevede v poizvedbeni ukaz strežniku PostgreSQL. Slednji prevzame skrb za evidenco o razporeditvi podatkov na disku, zato se programerju eno raven više s tem ni treba ukvarjati.

Z vmesnikom do zbirk podatkov ob že sicer močnih ukazih za delo z besedili postane Perl še močnejši.

4. Razširjeno ujemanje nizov

Če se povrnemo k opisu datotek PO, vidimo, da so v njih vsebinske in skladenjske prvine precej prepletene. Ker je na voljo razmeroma skromni nabor prevodov, bi bilo ob iskanju ujemajočega se niza potratno zaradi morebitnih manjših skladenjskih razlik zavreči celotno vsebino prevoda. Program ima zato vgrajenih nekaj mehanizmov, ki poskušajo v čim večji meri ločiti vsebino od oblikovnih in skladenjskih prvin, in primerjati vsebino fraz.

4.1 Male in velike črke

Prva skladenjska težava je razlikovanje med malimi in velikimi črkami. Denimo, da imamo v zbirki prevodov že par:

msgid "About GNOME"
msgstr "O namizju GNOME"

Ko pri prevajanju novih fraz naletimo na različico sporočila v izvirniku "About Gnome", seveda želimo, da se uporabi že obstoječi prevod fraze iz zbirke. Enakovredno obravnavanje velikih in malih črk samo po sebi ni težavno. Vendar pa nismo zadovoljni s tem, da omenjeni niz prevedemo preprosto z nizom "O namizju GNOME". Verjamemo, da je avtor namenoma izbral male črke, zato se poskušamo oblikovno čim bolj približati izvirniku, ki ga prevajamo. V danem primeru torej besedo izpišemo z veliko začetnico, sicer pa z malimi črkami: "Gnome".

Pravila, ki se jih Smart drži pri obravnavanju velikih črk, so naslednja:

1. Če je izvirna fraza izpisana s samimi velikimi črkami, bo takšen tudi prevod.
2. Če je izvirna fraza izpisana z veliko začetnico, bo prevod tudi.
3. V izvirniku poišče vse besede, ki so izpisane s samimi velikimi črkami (kratice), in enako izpiše tudi prevod.

4.2 Bližnjice

Bližnjice imenujemo kombinacije tipk, s katerimi lahko hitreje dosežemo izbire v menujih. Navadno so v menuju označene bližnjice tako, da je črka podčrtana: izbiro ``Shrani'' na primer dosežemo tako, da hkrati pritisnemo tipki Alt in S.

Težava nastopi, ker namizji KDE in GNOME interno uporabljata v sporočilih različni oznaki za bližnjice: KDE jih označuje z znakom &, GNOME pa z znakom _. V resnici seveda te razlike ne želimo. Denimo, da imamo v zbirki prevodov par:

msgid "&Save"
msgstr "&Shrani"

V tem primeru seveda želimo, da program uporabi ta prevod, ko naleti na izvirni niz "_Shrani". Enako seveda želimo tudi pri tistih redkih programih namizja KDE, ki uporabljajo posebni način zapisa bližnjic v obliki "Shrani (&S)".

Težavo smo rešili tako, da oba posebna znaka ob sestavljanju podatkovne zbirke nadomestimo z novim posebnim in redkim ``metaznakom'' ^, ob prevajanju pa se ta nadomesti z enakim znakom, kot je v izvirniku fraze.

4.3 Presledki in nečrke

Podobne težave kot z znaki, ki označujejo bližnjice, so tudi s presledki in ostalimi oblikovnimi elementi. Pogosti so uvodni ali zaključni presledki ter zaključno dvopičje ali tropičje. Pri iskanju prevoda želimo, da so naslednji trije nizi pomensko enakovredni.

msgid "Search"
msgid " Search "
msgid "Search:"

Zato pred iskanjem ujemajočega niza v zbirki niz otrebimo oblikovnih oznak in primerjamo vsebino nizov. Zaporedne stopnje pri iskanju ujemajočega niza ponazarja slika 2.

Slika 2: Stopnje pri iskanju ujemajočega se niza v zbirki.

Drugi oblikovni elementi, ki se tudi pojavljajo v frazah in za katere je treba poskrbeti, so še pika (.), vejica (,), dvopičje (:), podpičje (;), vprašaj (?), klicaj (!), vezaj (-), narekovaji (`'"), oglati oklepaji ([]) ter znaka za tabulator (\t) in novo vrstico (\n).

5. Izkušnje ob delu

Primerjava tabele 1 s tabelo 2 pokaže, da je prevedenega prostega programja še vedno dosti manj od komercialnega, vseeno pa delež ni zanemarljiv.

Prve izkušnje s programom Smart so - ne povsem nepričakovano - razkrile, da je obstoječa baza prevodov neusklajena. Značilno situacijo denimo prikaže naslednji primer:

msgid "configure keys"
#s_msgstr "nastavi tipke"
#s_msgstr "nastavite tipke"
#s_msgstr "nastavitev tipk"
#s_msgstr "prikroji tipke"

Je na mestu velelnik v ednini ali v množini? Če besedilo razumemo kot ukaz računalniku, je verjetno bolj na mestu velelnik v ednini. Eden od prevajalcev se je dilemi izognil z uporabo glagolnika. In nazadnje najdemo še zanimiv prevod, ki poskuša rešiti težavo, da slabe pol ducata angleških izrazov (setting, setup, configuration, profile, preference) prevajamo z ``nastavitev''.

Svojevrstnen rekord pa je dosegel prevod fraze ``Case sensitive'', za katerega smo v zbirki našli nič manj kot sedem različnih slovenskih prevodov, v razponu od povsem napačnih do zgolj nerodnih:

msgid "Case sensitive"
#s_msgstr "Loči velike in male črke"
#s_msgstr "Občutljiv na velikost črk"
#s_msgstr "Pazi na velikost črk"
#s_msgstr "Pomembnost velikosti črk"
#s_msgstr "Upoštevaj velikost črk"
#s_msgstr "Velikost črk ni pomembna"
#s_msgstr "Velikost črk pomembna"

Primer kaže še nekaj: med navedenimi sedmimi prevodi ni pravzaprav nobenega res dobrega: z ``Razlikuj velike in male črke'' takoj posekamo vse.

Navedeni primer je res bolj anekdotičen kot tipičen, nikakor pa ni edini. Zaradi neenotnosti gradiva v zbirki prevodov se je pokazala potreba po nekakšnem ``kanoničnem'' seznamu prevodov: ročno pregledan seznam z usklajenimi izrazi sproti dopolnjujemo, uporabljamo kot zgled za nove popravke in navzkrižno primerjamo obstoječe prevode.

6. Načrti za nadaljnje delo

Smart je že sedaj (v času pisanja tega prispevka je njegova zadnja različica 0.3) uporabno orodje pri prevajanju datotek PO. Vendar pa je treba v isti sapi priznati tudi, da vsi dosedanji uporabniki izvirajo iz tehnično-programerskega okolja, ne pa iz prevajalskega. Slednji bi si morda želeli prijaznejši uporabniški vmesnik.

Zato eden od načrtov zajema tudi prilagoditev Smarta za delo v tandemu s programom Muli (slika 3). Pri tem bi Muli z bolj dodelanim uporabniškim vmesnikom prevzel vlogo čelnega dela sistema, Smart z izvedenimi algoritmi za ujemanje pa zaledni del.

Slika 3: Glavno okno programa Muli.

Poleg uporabniškega vmesnika želimo izboljšati tudi podporo za slovenščino. Zaenkrat program že vključuje preverjanje predlogov s/z in h/k (Košir in sod., 1998). Dodali pa bi radi še natančnejše preverjanje jezika, pri čemer bi si lahko pomagali z rezultati projekta MULTEXT-East (Erjavec, 1998). Program bi radi dopolnili s seznamom regularnih izrazov, ki bi opisovali pogoste napačno ali slogovno oporečno rabljene besede ali besedne zveze, za vsako navedli pojasnilo, zakaj je slaba in kako jo popraviti ali izboljšati.

7. Dostopnost

V duhu zamisli odprtega programja je tudi program Smart prosto dostopen na internetnem naslovu ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/localization/smart/. Uporabniki ga lahko z navedenega naslova prepišejo na svoj disk, spreminjajo po lastnih željah in potrebah ter razširjajo dalje. Enako velja tudi za vse ostale programe, ki jih Smart uporablja.

8. Zaključek

Iz potrebe, da bi ljubiteljski prevajalci proste programske opreme poenotili tehnično izrazje in vpeljali stalne slovenske besedne zveze prevodov za najpogostejša sporočila programov v angleščini, je nastal prosto dostopni program Smart, ki svetuje uporabniku na osnovi poravnanih dvojezičnih korpusov obstoječih prevodov. Navzlic temu, da je na voljo več tovrstnih prosto dostopnih ali plačljivih orodij, ima program Smart to veliko prednost, da je namenjen prav delu s slovenskim jezikom in zato bo mogoče vanj vgrajevati po potrebah uporabnikov in zmožnostih programerjev tiste funkcije, ki se bodo ob delu pokazale za nujne ali priročne. Ker je njegova izvorna koda na voljo, si lahko obetamo hiter razvoj programa.

9. Zahvala

Avtorji se za skrbno branje rokopisa in podane popravke in pripombe, ki so pripomogle k njegovi razumljivosti in jasnosti, zahvaljujemo dr. Tomažu Erjavcu z IJS in anonimnim recenzentom, ki so sodelovali pri pripravi konference.

10. Literatura

[1]

Edgar F. Codd. 1970. A relational model of data for large shared data banks. Communications of the ACM, 13(6):377-387.

[2]

Patrick D'Cruze. 1994. Locale tutorial. ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/utils/nls/catalogs/Incoming/locale-tutorial-0.8.txt.gz.

[3]

Alligator Descartes in Tim Bunce. 2000. Programming the Perl DBI. O'Reilly & Associates, Sebastopol, CA.

[4]

Ulrich Drepper, Jim Meyering in François Pinard. 1998. GNU Gettext tools, version 0.10.35: Native Language Support Library and Tools. Free Software Foundation, Boston, MA. http://www.gnu.org/manual/gettext-0.10.35/.

[5]

Ulrich Drepper. 1996. Internationalization in the GNU project. V: Proceedings of the First Conference on Freely Distributable Software, Cambridge, Massachussets, February 3-5, 1996, str. 47-62. Free Software Foundation, Boston MA.

[6]

EAGLES. 1996. Evaluation of natural language processing systems: Final report. Tehnično poročilo, Expert Advisory Group on Language Engineering Standards. http://issco-www.unige.ch/projects/ewg96/.

[7]

Tomaž Erjavec. 1998. The MULTEXT-East Slovene lexicon. V: Baldomir Zajc, ur., Zbornik sedme Elektrotehniške in računalniške konference ERK '98, 24.-26. september 1998, Portorož, Slovenija, zvezek B, str. 189-192. IEEE Region 8, Slovenska sekcija IEEE.

[8]

Tomaž Erjavec. 1999. Slovensko-angleški korpus ELAN. Slavistična revija, 47(4):515-522.

[9]

Demir Fatih. 2000. Gtranslator. Spletna stran, http://gtranslator.sourceforge.net/.

[10]

Jeffrey E. Friedl. 1998. Mastering Regular Expressions. O'Reilly & Associates, Sebastopol, CA.

[11]

Matthias Kiefer. 2000a. Kbabel. Spletna stran, http://i18n.kde.org/tools/kbabel/.

[12]

Matthias Kiefer. 2000b. Kdedict. Spletna stran, http://i18n.kde.org/tools/kdedict/.

[13]

Aleš Košir, Primož Peterlin in Tomaž Erjavec. 1998. GNUsl: prosto programje in slovenščina. V: Tomaž Erjavec in Jerneja Gros, ur., Multi-konferenca Informacijska družba - IS '98, 6.-7. oktober 1998, Ljubljana, Slovenia. Jezikovne tehnologije za slovenski jezik : zbornik konference, str. 35-41, Inštitut Jožef Stefan, Ljubljana.

[14]

Thomas Lockhart (ur.). 2000. PostgreSQL Tutorial. The PostgreSQL Development Team. http://www.postgresql.org/docs/tutorial/.

[15]

Andreas Persenius. 2000. Gnopo. Spletni vmesnik do arhiva CVS, http://cvs.gnome.org/bonsai/rview.cgi?cvsroot=/cvs/gnome&dir=gnopo.

[16]

Detlef Reichl. 2000. Muli: Multipliciter lingua. Spletna stran, http://muli.sourceforge.net/.

[17]

Andrea Rizzi. 1999. Ktranslator. Spletna stran, http://www.geocities.com/bilibao/.

[18]

Richard M. Stallman. 1985. The GNU Manifesto. Dr. Dobb's Journal of Software Tools, 10(3):30-??.

[19]

Michael Stonebraker in Lawrence A. Rowe. 1986. The design of Postgres. V: Carlo Zaniolo, ur., Proceedings of the 1986 ACM SIGMOD International Conference on Management of Data, Washington, D.C., May 28-30, 1986, str. 340-355, ACM Press.

[20]

Michael Stonebraker, Eugene Wong, Peter Kreps in Gerald Held. 1976. The design and implementation of INGRES. ACM Transactions on Database Systems, 1(3):189-222.

[21]

Michael Stonebraker, Lawrence A. Rowe in Michael Hirohama. 1990. The implementation of Postgres. IEEE Transactions on Knowledge and Data Engineering, 2(1):125-141.

[22]

Andraž Tori. 2000. Smart: User Manual.

[23]

Špela Vintar. 1999a. Računalniška orodja za prevajanje. Mostovi, 33(1):47-59.

[24]

Špela Vintar. 1999b. Računalniške tehnologije za prevajanje. Uporabna informatika, 7(1):17-24.

[25]

Larry Wall, Tom Christiansen in Jon Orwant. 2000. Programming Perl, 3. izd. O'Reilly & Associates, Sebastopol, CA.

[26]

Lynn E. Webb. 2000. Advantages and disadvantages of translation memory: A cost/benefit analysis. Magistrsko delo, Monterey Institute of International Studies, Monterey, CA. http://www.webbsnet.com/translation/thesis.html.

[27]

Andrew Yu in Jolly Chen. 1995. The PostgreSQL User Manual. The POSTGRES Group, University of California, Berkeley, CA.

Napisano 2000-10-18 (P. Peterlin)
Zadnja sprememba: $Date: 2001/03/07 12:54:25 $ ($Author: peterlin $)